KRAS – identiteta ozemlja
regija kras
Identiteta ozemlja
Terroir je izraz, pri katerem imamo v mislih več kot le preplet dejavnikov, tipičnih za območje, kjer vino nastaja, kot so teren, podnebje in tradicija. A to ni vse, kar daje vinu njegov značaj. Ljudje smo namreč tisti, ki obdelujemo zemljo, iz katere rase trta. Naše kleti so tiste, kjer vino razvije svoj okus. In vinar je tisti, ki s svojo filozofijo ter razumevanjem terroirja med seboj poveže vse te dejavnike v kozarcu vina edinstvene kakovosti.
KRAS
Divja kamnita pokrajina,
ki preseneča na vsakem koraku
Na značaj našega vina brez dvoma vpliva čudovito raznoliki Kras, kjer ga pridelujemo. Ta apnenčasta planota, ki se ponosno razteza med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino, Brkini in Soško dolino, je hkrati divja na pogled, a domača v naših srcih. Preseneča na vsakem koraku: s skrivnostnimi kraškimi jamami, z v vetru zibajočimi se borovci, s slikovitim jesenskim rujem in z bogato kulturno dediščino.
Dih jemajočo kamnito pokrajino prekriva rodovitna rdeča zemlja, imenujemo jo jerina ali terra rossa. Milijoni in milijoni let, ki so jo ustvarili, so ji podarili veliko količino železovih oksidov in mineralov, kar ji daje značilno rdečo barvo, po kateri je dobila svoje ime.
Kras je značilen še po tem, da zaradi apnenčastih tal padavinska voda hitro odteče v razpoke, zato na tukaj ni vodnih tokov, tla pa so večinoma zelo plitva.
Zelo je pomembno, da razumemo vse vplivajoče dejavnike, saj nam to omogoča ustrezno pripravo terena za saditev vinske trte. Vinska trta ima tako najboljše možne pogoje za rast. Razvije lahko močan koreninski sitem in se lažje spopada s sušo, kar vpliva na boljšo kakovost grozdja.
podnebje
Vpliv toplega Mediterana
in hladne burje
Mikroklima, torej podnebje z edinstvenimi razlikami od okoliških območij, je tista ki v osnovi določa izbiro sorte vinske trte. Poznavanje teh dejavnikov nam je omogočilo umestitev prave sorte na pravo mikrolokacijo.
Na rast naših trt vpliva toplo in milo submediteransko podnebje. Bližina toplega Mediterana skrbi, da pozimi nikoli ni premrzlo, poleti pa ne prevroče. Pogosto nas greje toplo sonce, saj je za Kras značilno visoko število sončnih dni.
Hladna, sunkovita in suha burja prežene oblake stran ter prinese v naše kraje svež zrak in lepo vreme. Tega severnega vetra smo še posebej veseli v rasni dobi trte, saj suši zrak in s tem preprečuje nastanek bolezni v vinogradih. Ko se pojavi med trgatvijo, pa nam omogoča sušenje grozdja za pridelavo edinstvenih desertnih vin.
Kraško podnebje podari trti veliko svetlobe, toplote in vode med rastno sezono. V obdobju mirovanja pa se dovolj ohladi, da trti omogoči miren počitek. Vse to je ključ do zdrave rasti vinske trte, nam pa daje priložnost za pridelavo grozdja vrhunske kakovosti.
teren
Kraška tradicija, ki nosi v srcu teran in vitovsko grganjo
Pravijo, da bi težko našli vino, ki v sebi nosi toliko zemlje. Ta zemlja, rodovitna rdeča jerina, mu daje težo. Terra rossa pušča odtis svoje duše v kozarcu vina.
Teran črpa svoj značilni okus iz te izjemno bogate kraške prsti, polne silikatov in železa, ter v primerjavi z drugimi vini vsebuje velik delež mlečne kisline.
Že v rimskih časih se je govorilo o pridelovanju vina na Krasu, v 16. stoletju pa je teran imel prav posebno vlogo na trgu, saj je zaradi svoje zaželenosti veljal celo za plačilno sredstvo. To avtohtono sorto rdečega vina, ki ga pridelujemo iz trte refošk, so uživali tudi na daljnem Dunaju, kjer so z njim zdravili slabokrvnost, prodajali pa so ga kar v lekarnah.
Vitovska grganja je sorta, ki je tesno povezana s kraško tradicijo. To je sorta, ki zahteva prav posebno pozornost v vinogradu in je s svojo debelo jagodno kožico zelo primerna za maceracijo.
Čeprav je Kras zaradi svojih edinstvenih naravnih danosti popoln za pridelovanje tega vina, vitovska grganja v preteklosti ni dobila prave priložnosti, ki si jo zasluži. A postopoma se je vedno več vinarjev začelo zavedati prednosti te posebne sorte vina in tako se je vitovska grganja prebudila iz sna. To odlično vino, ki s svojim edinstvenim značajem pooseblja naše ozemlje, je danes sinonim za Kras.
Na koncu je vse odvisno od vinarja in njegove ljubezni do vinograda
Vse dobro, kar zaznamo v kozarcu, se najprej začne v vinogradu, ki je prepuščen skrbnim vinarjevim rokam.
Zdravje, odpornost in harmonijo naših vinogradov dosegamo s kar se da veliko biološko raznolikostjo. Zato so naši vinogradi del naravnega ekosistema, z vsemi mikrobiološkimi, rastlinskimi in živalskimi komponentami vred, ter spontano zasajeni s travo. Stremimo k temu, da se naša trta hrani iz tal, v katerih je čim več organske snovi, torej humusa.
Naši vinogradi se nahajajo na nadmorski višini med 270 in 310 metri, pozicionirani v smeri sever-jug, kar jim nudi najbolj optimalno osvetljenost s soncem. Poleg avtohtone vitovske grganje in terana so v njih zasajeni še modri pinot, merlot, cabernet sauvignon, chardonnay, sauvignon in malvazija.
Prevladujoča gojitvena oblika v naših vinogradih je enojni guyot. V času vegetacije in zorenja posvečamo trti veliko pozornosti. Redčenje pridelka in uravnavanje listne mase doprineseta h kvaliteti grozdja in optimalni dozorelosti.